Kdaj sejemo korenje

Korenje spada med najbolj priljubljene vrtnine v slovenskih vrtovih. Ta vsestransko uporabna zelenjava bogati naše vsakdanje jedi in hkrati prinaša številne zdravstvene koristi. Kdaj sejemo korenje je eno ključnih vprašanj, ki si ga zastavljajo tako začetniki kot izkušeni vrtnarji. Pravilna izbira časa setve pomembno vpliva na kakovost in količino pridelka.

Optimalni čas za setev korenja

Korenje je dvoletnica, ki jo gojimo kot enoletnico, ker nas zanima predvsem njegov koren. Sejemo ga lahko v različnih obdobjih leta, odvisno od sorte in naših želja glede časa pobiranja pridelka. Glavna sezona setve korenja v Sloveniji poteka od zgodnje pomladi do sredine poletja.

Prva setev korenja običajno poteka marca, ko se tla dovolj ogrejejo. Temperatura tal mora doseči vsaj 7-8°C, da semena lahko začnejo kaliti. Prezgodnja setev v hladna tla povzroči slabšo in počasnejšo kalitev, kar lahko privede do redkega posevka. Po drugi strani pa prepozna setev v poletnih mesecih lahko povzroči težave, ker so temperature previsoke in vpliva tudi suša.

Za zgodnji pridelek lahko kdaj sejemo korenje že konec februarja, le v zaščitenih prostorih ali pod nizkimi tuneli. Tako zagotovimo ugodnejše razmere za kalitev in začetno rast. Zgodnje sorte korenja, posejane v tem času, lahko pobiramo že konec maja ali v začetku junija.

Glavnina setve korenja v Sloveniji poteka od sredine marca do konca aprila. To je idealen čas za setev sort, ki jih bomo pobirali poleti in jeseni.

Tla so takrat že dovolj ogreta, nevarnost poznih pozeb pa je manjša.

Poletna in jesenska setev korenja

Kdaj sejemo korenje za jesensko in zimsko porabo? Poletna setev korenja poteka od junija do sredine julija.

Korenje, posejano v tem času, bo dozorelo jeseni in ga lahko pobiramo vse do prvih zmrzali. Nekatere sorte so primerne tudi za prezimovanje v tleh, kar nam omogoča svež pridelek tudi v zimskih mesecih.

Poletna setev ima svoje posebnosti. Tla so takrat običajno bolj suha, zato je potrebno poskrbeti za zadostno vlago. Semena korenja kalijo počasneje pri visokih temperaturah, zato sejamo v večernih urah in redno zalivamo posevek.

Nekateri vrtnarji prekrivajo gredice s senčnimi mrežami, da preprečijo pregrevanje tal.

Jesenska setev korenja ni pogosta praksa v Sloveniji zaradi naših podnebnih razmer. V toplejših predelih države pa lahko korenje sejemo tudi septembra za zgodnji spomladanski pridelek naslednje leto.

Takšno korenje prezimi v tleh in nadaljuje z rastjo takoj, ko se spomladi temperature dvignejo.

Za uspešno jesensko setev izberemo sorte, ki so odporne na nizke temperature in bolezni. Gredico lahko zaščitimo s slamo ali agrotekstilom, ko nastopijo prve zmrzali.

Izbira sorte glede na čas setve

Izbira prave sorte korenja je tesno povezana s tem, kdaj sejemo korenje. Na trgu je na voljo veliko različnih sort, ki se razlikujejo po času zorenja, obliki in barvi korena ter odpornosti na bolezni.

Zgodnje sorte korenja, kot so ‘Nantes’, ‘Amsterdam’ in ‘Pariška tržna’, so primerne za spomladansko setev. Te sorte imajo krajši čas zorenja, običajno 70-90 dni od setve do pobiranja. Njihovi koreni so nežnejši in sočnejši, vendar so manj primerni za dolgotrajno skladiščenje.

Srednje pozne sorte, kot so ‘Chantenay’, ‘Berlicum’ in ‘Flakee’, sejemo od aprila do junija. Te sorte potrebujejo 100-120 dni do tehnološke zrelosti in dajejo večje korene, ki so primerni tudi za skladiščenje.

Pozne sorte korenja, kot je ‘Flakkese’, so najbolj primerne za poletno setev. Njihov čas zorenja je daljši, tudi do 140 dni, vendar dajejo korene, ki so odlični za dolgotrajno skladiščenje čez zimo.

Priprava tal in tehnika setve

Pravilna priprava tal je ključnega pomena za uspešno gojenje korenja, saj korenje najbolje uspeva v globokih, rahlo peščenih tleh, ki so dobro odcedna in bogata s humusom. Težka, glinena tla povzročajo deformacije korenov in slabšo rast.

Gredico za korenje pripravimo že jeseni z globokim prekopavanjem. Spomladi, tik pred setvijo, tla samo plitvo obdelamo in jih poravnamo. Korenje ne mara sveže gnojenih tal, zato gnojimo že v predkulturi. Če je potrebno dodatno gnojenje, uporabimo dobro preperel kompost ali organsko gnojilo, ki ga vdelamo v tla vsaj dva tedna pred setvijo.

Kdaj sejemo korenje, vpliva tudi na globino setve. Pri spomladanski setvi sejemo plitveje, na globino 1-1,5 cm, medtem ko pri poletni setvi sejemo nekoliko globlje, do 2 cm, da semenom zagotovimo več vlage.

Razdalja med vrstami naj bo 25-30 cm, v vrsti pa semena sejemo na gosto in kasneje razredčimo na razdaljo 3-5 cm.

Nega posevka po setvi

Po setvi je potrebna redna nega posevka, ne glede na čas sejanja korenja. V začetni fazi rasti je korenje občutljivo na konkurenco plevelov, zato je redno pletje nujno.

Ko rastline dosežejo višino 5-7 cm, jih razredčimo na primerno razdaljo, da imajo dovolj prostora za razvoj korenov.

Zalivanje je posebej pomembno v času kalitve in pri poletni setvi. Tla morajo biti enakomerno vlažna, vendar ne premokra, saj to lahko povzroči gnitje korenov. Ko so rastline že dobro razvite, zalivamo manj pogosto, vendar izdatneje.

Korenje ima tudi nekaj škodljivcev, med katerimi je najbolj znan korenjev molj. Zaščitimo ga lahko s prekrivanjem posevka z vrtnarsko kopreno ali z izmenično setvijo korenja in čebule, ki s svojim vonjem odganja škodljivce.

Pobiranje in skladiščenje pridelka

Čas pobiranja pridelka je odvisen od tega, kdaj sejemo korenje in katero sorto izberemo. Zgodnje sorte, posejane spomladi, lahko začnemo pobirati že po 70-80 dneh, ko koreni dosežejo premer 2-3 cm. Poznejše sorte pobiramo, ko dosežejo polno velikost, običajno 100-140 dni po setvi.

Jesenski pridelek korenja, namenjen skladiščenju, pobiramo pred prvimi močnejšimi zmrzalmi. Korenje, ki ga želimo pustiti v tleh čez zimo, zaščitimo z debelo plastjo slame ali listja.

Nekatere sorte lahko prenesejo temperature do -5°C in jih lahko pobiramo tudi pozimi, ko tla niso zamrznjena.

Za skladiščenje izberemo zdrave, nepoškodovane korene, ki jih očistimo zemlje in jim odrežemo listje približno 1 cm nad korenom. Korenje najbolje skladiščimo v hladnem prostoru pri temperaturi 0-5°C in visoki zračni vlagi. Lahko ga shranimo v zaboje s peskom ali v hladilniku, zavitega v perforirano folijo.

Kdaj sejemo korenje, je torej odvisno od številnih dejavnikov – od sorte, ki jo želimo gojiti, do časa, ko želimo pobirati pridelek. S pravilno izbiro časa setve in ustrezno nego lahko uživamo v svežem domačem korenju večji del leta.