Kdaj sadimo grah

Kdaj sadimo grah je eno najpomembnejših vprašanj za vrtičkarje, ki želijo uživati v sladkih, sočnih zrnih te priljubljene vrtnine. Grah (Pisum sativum) je ena prvih vrtnin, ki jo lahko posadimo v sezoni, saj odlično prenaša hladnejše temperature.

Kot izkušen vrtnar z več kot desetletjem prakse na različnih tipih tal po Sloveniji vam lahko zagotovim, da je pravilna izbira časa sajenja ključna za bogat pridelek.

Optimalni čas za sajenje graha v Sloveniji

Kdaj sadimo grah je odvisno od podnebnih razmer v vaši regiji. V Sloveniji lahko grah začnemo sejati že zelo zgodaj spomladi, običajno od sredine februarja do sredine aprila.

Zemlja mora biti dovolj suha, da jo lahko obdelamo, temperatura tal pa vsaj 5°C. Grah najbolje kali pri temperaturah med 10 in 20°C.

V Primorski regiji lahko s sajenjem začnete že konec januarja ali v začetku februarja, saj so temperature običajno milejše. V osrednji Sloveniji je optimalen čas za sajenje graha od začetka marca do sredine aprila.

V hladnejših predelih, kot so Gorenjska, Koroška in višje ležeči predeli, pa je bolje počakati do konca marca ali začetka aprila, ko se zemlja dovolj ogreje.

Prednost zgodnjega sajenja je v tem, da grah najbolje uspeva v hladnejših razmerah. Ko temperature poleti narastejo nad 25°C, rastline prenehajo cveteti in tvoriti stroke. Zato je pomembno, da rastline dozorijo pred poletno vročino.

Jeseni lahko grah ponovno sejemo od sredine avgusta do sredine septembra. Jesenski posevki bodo zoreli v hladnejšem vremenu in pogosto dajo odličen pridelek.

Priprava tal za sajenje graha

Preden se lotimo sajenja, moramo poskrbeti za ustrezno pripravo tal. Grah najbolje uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh s pH vrednostjo med 6 in 7,5. Kisla tla lahko izboljšamo z dodajanjem apna vsaj dva tedna pred sajenjem.

Zemljo prekopljemo do globine približno 25 cm in odstranimo kamenje ter plevel. Dodamo kompost ali dobro preperel hlevski gnoj, pri čemer se izogibamo pretiranemu dodajanju dušika, saj grah kot stročnica sam veže dušik iz zraka s pomočjo bakterij na koreninah. Preveč dušika spodbuja rast listov na račun cvetov in strokov.

Če ste v preteklem letu na istem mestu že gojili grah ali druge stročnice, izberite drugo lokacijo. Kolobarjenje pomaga preprečiti bolezni in škodljivce, ki so specifični za določene rastlinske družine. Na isto mesto grah ponovno sadimo šele po 3-4 letih.

Moja izkušnja kaže, da je dodajanje zrelega komposta v količini približno 3-5 litrov na kvadratni meter idealno za dobro rast graha. Tla po obdelavi rahlo potlačimo, da ustvarimo ravno površino za sajenje.

Tehnike sajenja graha za najboljši pridelek

Ko vemo, kdaj sadimo grah, se posvetimo še pravilnim tehnikam sajenja. Semena graha sejemo na globino 3-5 cm, z razdaljo 5-7 cm med posameznimi semeni. Vrste naj bodo med seboj oddaljene 30-40 cm, kar omogoča dobro kroženje zraka in zmanjšuje možnost bolezni.

Pred sajenjem lahko semena namočimo v mlačni vodi za 12-24 ur, kar pospeši kalitev. Po namakanju jih osušimo na papirnati brisači. Nekateri vrtnarji prisegajo na inokulacijo semen z bakterijami Rhizobium, ki pomagajo pri vezavi dušika, čeprav to ni nujno potrebno, če so tla zdrava.

Za nizke sorte graha podpore niso potrebne, visoke sorte pa potrebujejo oporo. Uporabimo lahko lesene palice, bambusove palice ali posebne mreže za grah.

Oporo postavimo ob sajenju, da kasneje ne poškodujemo korenin.

Po sajenju zemljo rahlo potlačimo in dobro zalijemo. Če pričakujemo ptice, ki bi lahko izkopale semena, prekrijemo posevek z vrtnarsko kopreno ali mrežo, dokler rastline ne vzklijejo.

Različne sorte graha in njihov čas sajenja

Na vprašanje kdaj sadimo grah vpliva tudi izbrana sorta. V Sloveniji lahko gojimo več vrst graha:

Nizki grah (determinantne sorte) zraste do višine 60 cm in ne potrebuje opore. Te sorte običajno prej dozorijo in so primerne za zgodnje spomladansko sajenje.

Priljubljene sorte so ‘Mali provansalec’, ‘Rondo’ in ‘Karina’.

Visoki grah (indeterminantne sorte) zraste do višine 2 m in potrebuje oporo. Te sorte običajno dajejo večji pridelek in dlje časa rodijo. Primerne so za sajenje od marca dalje. Priljubljene sorte so ‘Telefon’, ‘Alderman’ in ‘Čudo Kelvedona’.

Sladkorni grah ima užitne stroke brez pergamentne plasti. Sejemo ga enako kot druge vrste graha, priljubljene sorte pa so ‘Sugar Snap’, ‘Oregon Sugar Pod’ in ‘Delikata’.

Zimski grah lahko sejemo jeseni (oktober, november) v območjih z milimi zimami. Spomladi bo prej zrasel in dal zgodnejši pridelek. Sorte, primerne za jesensko setev, so ‘Douce Provence’, ‘Meteor’ in ‘Winterkefe’.

Nega graha po sajenju

Po sajenju je ključno redno zalivanje, zlasti v obdobju kalitve in cvetenja. Zemlja naj bo vlažna, ne sme pa biti premokra, saj lahko preveč vode povzroči gnitje korenin. Ko rastline zrastejo do višine 10 cm, jih lahko rahlo osujemo, kar zagotavlja boljšo stabilnost.

Plevele redno odstranjujemo s previdnostjo, da ne poškodujemo plitvih korenin graha. Mulčenje z zastirko iz slame, pokošene trave ali listja pomaga ohranjati vlago v tleh in zatira rast plevelov.

Grah običajno ne potrebuje dodatnega gnojenja, če smo tla ustrezno pripravili pred sajenjem. Preveč dušika lahko povzroči bujno rast listov na račun cvetov in strokov.

Najpogostejše napake pri sajenju graha

Ena najpogostejših napak je sajenje graha prepozno, ko so temperature že previsoke. Če zamudimo optimalni čas, ko sadimo grah, lahko rastline slabše rastejo, manj cvetijo in dajo manjši pridelek.

Druga pogosta napaka je pregosto sajenje, kar povečuje tveganje za bolezni, ker zrak slabo kroži. Upoštevajte priporočene razdalje med rastlinami in vrstami.

Pretirano zalivanje lahko povzroči gnitje korenin, zlasti v težkih, glinenih tleh. Grah potrebuje vlažna, vendar dobro odcedna tla.

Zanemarjanje kolobarjenja lahko privede do nakopičenja bolezni in škodljivcev v tleh. Grah na isto mesto sadimo šele po 3-4 letih.

Pobiranje in shranjevanje graha

Grah je običajno pripravljen za pobiranje 60-70 dni po sajenju, odvisno od sorte in vremenskih razmer. Stroke pobiramo, ko so polni, vendar še vedno sočni in sladki. Prepozno pobiranje vodi do trdih, škrobnatih zrn.

Pobiranje spodbuja nadaljnje cvetenje in nastajanje novih strokov, zato redno obirajte rastline. Grah je najbolje pobirati zjutraj, ko so temperature nižje, kar ohranja svežino in sladkost.

Sveži grah je najbolje porabiti čim prej po pobiranju, saj se sladkor hitro pretvarja v škrob. Če ga ne morete takoj porabiti, ga shranite v hladilniku do 5 dni. Za daljše shranjevanje ga lahko blanširate in zamrznete.

Po koncu sezone pustite nekaj strokov, da popolnoma dozorijo na rastlini. Iz njih lahko pridobite semena za naslednjo sezono.

Semena posušite in shranite v papirnati vrečki na hladnem, suhem mestu.

Zdaj, ko veste, kdaj sadimo grah in kako skrbeti zanj, lahko uživate v obilnem pridelku te okusne in hranljive vrtnine. Z upoštevanjem optimalnega časa sajenja in pravilno nego boste nagrajeni s sladkimi, sočnimi stroki, ki so neprimerljivo boljši od kupljenih v trgovini.