Kako sadimo papriko baburo

Preden se lotimo sajenja paprike babure, moramo poskrbeti za ustrezno pripravo tal. Paprika babura potrebuje bogata, dobro odcedna tla z veliko organskimi snovmi. Idealna pH vrednost tal za gojenje paprike je med 6,0 in 6,8, kar pomeni rahlo kisla do nevtralna tla. Če niste prepričani o kakovosti vaše zemlje, priporočam, da opravite enostavno analizo tal, ki je dostopna v večini vrtnarskih centrov.

Zemljo začnemo pripravljati že jeseni ali zgodaj spomladi, vsaj dva tedna pred sajenjem. Najprej odstranimo vse plevele in večje kamne, nato pa zemljo prekopljemo do globine približno 30 centimetrov. V zemljo vmešamo dobro preperel kompost ali hlevski gnoj, približno 3-5 kilogramov na kvadratni meter. To bo zagotovilo dovolj hranil za celotno rastno sezono.

Paprika babura je toplotno zahtevna rastlina, zato naj bo gredica na sončni legi, zaščiteni pred močnimi vetrovi. Če imate možnost, izberite mesto, kjer prejšnje leto niso rastle paprike, paradižniki ali jajčevci, saj te rastline spadajo v isto družino in lahko prenašajo podobne bolezni.

Po pripravi osnovne gredice dodajte specialna gnojila za plodovke, saj vsebujejo optimalno razmerje hranil, ki spodbujajo razvoj plodov. Gnojila vmešamo v zgornjo plast zemlje, približno 10 dni pred načrtovanim sajenjem.

Vzgoja sadik paprike babure

Kako sadimo papriko baburo je odvisno tudi od tega, ali bomo vzgojili lastne sadike ali kupili že pripravljene. Vzgoja lastnih sadik se začne približno 8-10 tednov pred predvidenim sajenjem na prosto. V naših podnebnih razmerah to pomeni nekje v februarju ali začetku marca.

Semena paprike babure posejemo v plitve posode s sterilnim setvenim substratom. Posejana semena prekrijemo s tanko plastjo substrata, približno 0,5 centimetra. Posode pokrijemo s prozorno folijo ali steklom, da ustvarimo toplo in vlažno okolje, ki spodbuja kalitev. Optimalna temperatura za kalitev je med 22 in 28 stopinj Celzija.

Ko semena vzkalijo, kar običajno traja 7-14 dni, odstranimo pokrov in posode prestavimo na svetlo mesto, ne na neposredno sonce. Temperatura naj bo zdaj nekoliko nižja, okoli 20 stopinj Celzija podnevi in 16-18 stopinj ponoči. Ko sadike razvijejo prvi par pravih listov, jih prepikiramo v posamezne lončke premera 7-9 centimetrov.

V fazi rasti sadik jih redno zalivamo, pri tem pa pazimo, da zemlja ni preveč mokra. Približno dva tedna pred presajanjem na prosto začnemo s postopnim utrjevanjem sadik, tako da jih za kratek čas izpostavimo zunanjim pogojem. Vsak dan podaljšujemo čas izpostavljenosti, dokler niso sadike pripravljene za stalno bivanje na prostem.

Sajenje paprike babure na prosto

Paprika babura je občutljiva na nizke temperature, zato jo na prosto sadimo šele, ko mine nevarnost pozebe in se tla dovolj ogrejejo. V Sloveniji je to običajno v drugi polovici maja, v toplejših predelih lahko tudi nekoliko prej. Temperatura tal mora biti vsaj 15 stopinj Celzija.

Pred sajenjem gredico dobro zalijemo. Sadike paprike babure sadimo na razdaljo 40-50 centimetrov v vrsti in 60-70 centimetrov med vrstami. Izkopljemo dovolj velike luknje, da lahko sadiko posadimo nekoliko globlje, kot je rasla v lončku, pri tem pa pazimo, da ne zakopljemo listov.

Zemljo okoli sadike dobro pritisnemo in obilno zalijemo.

Po sajenju je priporočljivo tla okoli rastlin prekriti z zastirko, ki lahko biti slama, pokošena trava ali posebna vrtna folija. Zastirka pomaga ohranjati vlago v tleh, preprečuje rast plevelov in vzdržuje enakomerno temperaturo tal.

Če uporabljate organsko zastirko, pazite, da ni preblizu stebla rastline, saj lahko povzroči gnitje.

Za boljši pridelek lahko ob sajenju ob vsako rastlino zapičimo tudi oporo, saj se veje paprike babure pod težo plodov rade lomijo. Kot oporo lahko uporabimo lesene palice ali posebne kovinske opore za paradižnik.

Nega paprike babure med rastno sezono

Redno zalivanje je ključno za uspešno rast paprike babure. Zemlja naj bo vedno zmerno vlažna, vendar ne premokra.

V vročih poletnih dneh zalivamo zjutraj ali zvečer, nikoli sredi dneva, ko je sonce najmočnejše. Izogibamo se močenju listov, saj to lahko povzroči razvoj glivičnih bolezni.

Kako sadimo papriko baburo vpliva tudi na kasnejšo nego. Približno tri tedne po sajenju rastline dognojimo z gnojilom, bogatim s kalijem in fosforjem, ki spodbujata razvoj plodov.

Gnojenje ponovimo še enkrat ali dvakrat v razmaku treh tednov. Pretirano gnojenje z dušikom ni priporočljivo, saj spodbuja rast listov na račun plodov.

Med rastno sezono redno odstranjujemo plevele, ki tekmujejo z našimi rastlinami za hranila in vodo. Če opazimo rumene liste na spodnjem delu rastline, jih odstranimo, saj so pogosto vir okužb.

Prav tako je priporočljivo odstraniti prve cvetove, ki se pojavijo, saj to spodbudi rastlino k močnejši rasti in kasneje k obilnejšemu pridelku.

Med vročinskimi valovi, ko temperature presegajo 30 stopinj Celzija, poskrbimo za senčenje rastlin. Uporabimo lahko senčilne mreže ali improviziramo z drugimi materiali.

Visoke temperature namreč zavirajo razvoj plodov in lahko povzročijo odpadanje cvetov.

Zaščita pred boleznimi in škodljivci

Paprika babura je lahko tarča različnih škodljivcev in bolezni. Med najpogostejšimi škodljivci so listne uši, pršice in tripsi.

Ob prvih znakih napada ukrepamo z naravnimi pripravki, kot so milo, koprivna ali česnova brozga. Če to ne zadostuje, posežemo po bioloških ali kemičnih sredstvih, vendar vedno sledimo navodilom proizvajalca.

Med boleznimi so najpogostejše pepelasta plesen, siva plesen in različne bakterijske okužbe. Preventivno lahko rastline škropimo z žajbljevim ali kamiličnim čajem, ki krepi odpornost rastlin.

Tudi ne sadimo paprike na isto mesto več let zapored in poskrbimo za dobro zračnost med rastlinami.

Ko opazimo okužene dele rastlin, jih takoj odstranimo in uničimo, nikakor jih ne kompostiramo. Pri hujših okužbah se posvetujemo s strokovnjakom v vrtnarskem centru, ki nam bo svetoval ustrezno sredstvo za zatiranje.

Pobiranje in shranjevanje pridelka

Plodovi paprike babure so običajno pripravljeni za pobiranje 70-90 dni po presajanju na prosto. Prepoznamo jih po značilni velikosti, obliki in barvi, ki je odvisna od sorte. Večina sort babur dozori iz zelene v rdečo barvo, obstajajo pa tudi rumene, oranžne in celo vijolične sorte.

Plodove pobiramo s škarjami ali ostrim nožem, nikoli jih ne trgamo, saj lahko poškodujemo rastlino. Če želimo spodbujati nadaljnje nastavljanje plodov, redno pobiramo zrele paprike. Pridelek je običajno najboljši v avgustu in septembru, pred prvimi jesenskimi ohladitvami.

Sveže pobrane paprike babure lahko hranimo v hladilniku do dva tedna. Za daljše shranjevanje jih lahko zamrznemo, posušimo ali vložimo.

Pred zamrzovanjem jih očistimo, odstranimo semena in narežemo na želeno velikost. Sušenje je tradicionalen način konzerviranja, pri katerem paprike narežemo na trakove in sušimo na soncu ali v sušilniku za sadje. Vlaganje v kis ali olje pa je odličen način, da ohranimo okus sveže paprike skozi celo zimo.

Zdaj, ko veste, kako sadimo papriko baburo in skrbimo zanjo skozi celotno rastno sezono, ste pripravljeni na bogat pridelek teh okusnih in vsestransko uporabnih plodov. Z malo truda in pozornosti boste lahko uživali v domačih paprikah od poletja do pozne jeseni.